POZABLJIVOST < BLAGA KOGNITIVNA MOTNJA < DEMENCA

Pozabljivost

Običajna pozabljivost, s katero se občasno srečujemo vsi še ni znak bolezni. Težave s pozabljivostjo se pojavijo zaradi utrujenosti, zamišljenosti, obremenjenosti in še česa. Dejstvo je tudi, da je pozabljivost pogostejša v starosti. Posamezni spominski spodrsljaji se lahko zgodijo vsakomur, kadar pa se začnejo pojavljati pogosteje kot prej, je to lahko znak za ukrepanje.

Blaga kognitivna motnja

Pojem blage kognitivne motnje so nevrologi uvedli, da bi označili zelo zgodnjo stopnjo Alzheimerjeve bolezni, ko bolnik navaja blago pozabljivost, druge kognitivne funkcije pa so ohranjene.

blaga kognitivna motnja, simptomi

Novi kriteriji za blago kognitivno motnjo so poleg težav s spominom vpeljali še upad drugih kognitivnih funkcij (npr. jezika, vidno-prostorske orientacije, sposobnosti načrtovanja …), ki kasneje povzroči razvoj različnih oblik demenc, ne le Alzheimerjeve bolezni. Raziskava, ki bi pokazala, pri katerih posameznikih bo blaga kognitivna motnja napredovala do demence in pri katerih ne, ne obstaja.

Demenca

Demenca se kaže kot napredujoča motnja predvsem kognitivnih sposobnosti s simptomi, kot so: pozabljivost, zmanjšana zmožnost orientacije, razumevanja, govornega izražanja, presoje in opravljanja vsakodnevnih aktivnosti ter sposobnost obvladovanja čustev in socialnega vedenja. Znanstveniki so ugotovili, da imajo bistveno večjo verjetnost za nastanek Alzheimerjeve bolezni, najpogostejše oblike demence, tiste osebe, ki so imele poleg težav s spominom tudi motnje drugih kognitivnih funkcij. Demenca je bolezen starosti in njena pojavnost eksponentno raste med 65. in 85. letom starosti in se podvoji vsakih pet let.

Obravnava bolnika z blago kognitivno motnjo

Bolnik mora o težavi najprej potožiti sam. Zdravnik nato skuša ugotoviti, ali je bolnikova zaskrbljenost neutemeljena ali pa bi lahko pri bolniku posumili na razvoj demence. To ugotovi s kombinacijo podatkov iz:

  • bolnikovega opisa (anamneza)
  • pripovedi svojcev in znancev (heteroanamneza)
  • kratkih usmerjenih preskusov spoznavnih sposobnosti (med njimi je najbolj znan Kratek preskus spoznavnih sposobnosti)
  • nevropsihološkega poročila
  • po potrebi še s pomočjo rezultatov drugih (npr. slikovnih ali biokemičnih) preiskav.

Diagnozo blaga kognitivna motnja bo nevrolog postavil, če na osnovi teh podatkov bolnika ne bo mogel uvrstiti niti med popolnoma zdrave niti mu ne bo mogel potrditi diagnoze demence. Ugotovil bo, da pri bolniku sicer gre za kognitivno motnjo, vendar so dnevne aktivnosti neprizadete.

Po postavitvi diagnoze mora zdravnik opredeliti tisto kognitivno funkcijo, ki je pri bolniku najbolj prizadeta – ali gre za motnjo spomina ali za upad druge kognitivne funkcije (npr. jezika, vidno-prostorske orientacije, sposobnosti načrtovanja …). Na naslednji diagnostični stopnji bo ugotovil, ali je prizadeta izolirano samo ena funkcija (dostikrat spomin) ali gre za kombinacijo s še katerim kognitivnim upadom.
Ko je nevrolog postavil diagnozo blaga kognitivna motnja in tudi opredelil klinično podskupino, mora ugotoviti vzrok blage kognitivne motnje. Pri tem se poslužuje vrste preiskav, ki jih priporočajo za opredelitev sindroma demence (krvna slika, glukoza, ščitnični hormoni, vitamini iz skupine B, slikovne preiskave, po potrebi EEG, preiskava cerebrospinalnega likvorja itd.). V veliko pomoč mu je podatek o poteku in razvoju kognitivne motnje (počasen razvoj, stopničast potek, nenaden začetek in nato izboljšanje), podatek o morebitnih psihiatričnih boleznih (zlasti depresiji) ter o morebitni družinski obremenjenosti. Ko nevrolog opredeli klinični sindrom in ugotovi vzrok, lahko:

  • do določene mere napove prognozo (izhod) bolezni
  • prične nekatere motnje zdraviti.

Zdravljenje bolnika z blago kognitivno motnjo

Diagnozo blage kognitivne motnje je treba postaviti čim prej in bolnika seznaniti z diagnozo in prognozo. Bolnik si mora organizirati življenje, zato mu je treba vlivati optimizem in upanje ter začeti z zdravljenjem, ki bi lahko ublažilo simptome bolezni, obenem pa upočasnilo, če že ne preprečilo razvoj blage kognitivne motnje v demenco.

Raziskovalci so doslej opravili pet velikih raziskav z zdravili, ki jih sicer uporabljajo pri bolnikih s klinično razvito demenco: z donepezilom, vitaminom E, rivastigminom, galantaminom in rofekoksibom. Delno pozitivne rezultate je dal le donepezil, ki je v prvem letu nekoliko zmanjšal možnost razvoja blage kognitivne motnje v demenco. Rezultati raziskav z drugimi zdravili so bili negativni.

Poleg omenjenih zdravil se nizajo poročila o učinkih piracetama pri zdravljenju bolnikov z blago kognitivno motnjo. Zdravilo piracetam (Nootropil®) je dokazano učinkovito za zdravljenje različnih stopenj kognitivnih motenj, ki nastanejo zaradi degenerativnih sprememb možganov v procesu staranja, ter za zdravljenje vrtoglavic in sorodnih motenj ravnotežja. Zdravnik ga predpiše na obnovljiv samoplačniški recept, ki velja eno leto. Piracetam deluje tako, da se vgradi v celično membrano živčnih celic v osrednjem živčevju in deluje neposredno tam, kjer se degenerativni proces začne. Zdravilo piracetam (Nootropil®) prinaša bolnikom vrsto koristi, ker izboljšuje funkcije, vpletene v kognitivne procese, npr. učenje, spomin, pozornost in zavest.

Več o zdravilu piracetam lahko najdete na spodnjih povezavah:

Preberite še članek Težave s spominom - demenca na www.nasa-lekarna.si.

Vsa vprašanja nam posredujte na info@bistrinaspomina.si

Igra spomin

Skozi igro do boljšega spomina! Preizkusite se v igri vsem znanega spomina in poiščite pare.
igra spomin
Piškotki   |   Politika zasebnosti   |   Pogoji uporabe   | medis povezave