O SPOMINU

Zakaj potrebujemo spomin?

starejši par rešuje križanke, trening spomina

Spomin je miselna aktivnost, ki med drugim omogoča priklic informacij, ki se jih je človek v življenju naučil (proceduralni spomin), oziroma jih je doživel (epizodični spomin). Ohranjanje in utrjevanje spomina je pomembno, da lahko upravljamo s časom, primerjamo preteklost s prihodnostjo in da s pomočjo shranjenih informacij predvidevamo in načrtujemo prihodnost. Brez spominskih sposobnosti bi se na vsako situacijo odzvali tako, kot da jo doživljamo prvič.

Spominski sistem je osnova delovanja mnogih kognitivnih funkcij , hkrati pa je tudi pomembno odvisen od delovanja drugih kognitivnih procesov. S pomočjo kognitivnih procesov namreč pridobivamo informacije (čutenje), jih organiziramo in ohranjamo (zaznavanje, učenje, spomin), predelujemo in modeliramo (mišljenje), komuniciramo (govor) ter integriramo (zavest).

Spominske sisteme lahko ločimo glede na njihovo trajanje: senzorni spomin traja nekaj delcev sekunde, kratkoročni spomin je zelo kratkega časovnega obsega in tudi majhne zmogljivosti, dolgoročni spomin pa ima neomejeno zmogljivost in neomejeno trajanje. Te tri vrste spomina lahko po svoji funkciji razporedimo drugega za drugim, to pomeni, da vsaka informacija, ki jo človek sprejme, prispe najprej v senzorni spomin in običajno prek kratkoročnega spomina potuje naprej v dolgoročni spomin. Dolgoročni spomin je torej dokončen spomin, iz katerega človek prikliče vse informacije, ki so bile sprejete pred več kot 20 minutami. Seveda se lahko te informacije tudi pozabijo po določenem času oziroma lahko izginejo zaradi interference, prepletanja starih in novih informacij ali zaradi posameznih poškodb spominskih sistemov.

Kako ohranjamo bistrino spomina?

Ko govorimo o bistrini spomina, imamo v mislih ravnovesje med pomnjenjem in pozabljanjem. Sposobnost pomnjenja se kaže kot učinkovitost procesov, s katerimi shranjujemo informacije in jih izročamo dolgoročnemu spominu. Pri pozabljivosti pa je pomembno ločevati med normalno, starostno in bolezensko pozabljivostjo. Kako dolgo se bo informacija ohranila v dolgoročnem spominu, je odvisno predvsem od tega, kako pogosto informacijo uporabljamo in jo s tem obenem ponavljamo in kako zapomljiva je bila informacija.

Za ohranjanje bistrine spomina je potrebno učinkovito procesiranje informacij, ki vključuje več procesov (pozornost, shranjevanje, sprejemanje, organizacija in obnavljanje informacij), ki so med seboj tesno povezani. Procesiranje informacij je treba prilagoditi lastnostim in sposobnostim posameznika. Za učinkovito procesiranje informacij so potrebni:

  • vključevanje različnih čutil (barv, vonjev, okusov)
  • povezovanje informacij s stvarmi, ki so že poznane
  • organiziranje informacij (beležke, miselni vzorci)
  • in ponavljanje naučenega glede na individualni učni stil (slušni ali vizualni tip).

Kaj je značilno za spomin v starosti?

Izsledki raziskav potrjujejo splošno prepričanje, da spominske funkcije s starostjo pešajo. Upad spomina je odvisen od različnih okoliščin in ne zajame vseh spominskih funkcij enako izrazito. Starostniki imajo dokazano težave s pozornostjo, z zmanjšanjem reakcijske hitrosti in kapacitete kratkoročnega spomina. Prav tako imajo včasih težave s priklicem informacij, ki so jih shranili v dolgoročnem spominu (shramba neomejenih zmogljivosti in neomejenega trajanja). Pogosto se ne morejo spomniti določenega podatka (imena, dogodka), a jim ga po daljšem premisleku uspe priklicati v spomin.

Starostniki imajo slabši epizodični spomin (spomin na pretekle dogodke, ki so se človeku zgodili), manj pa imajo prizadet semantični spomin (spomin na podatke, ki niso vezani na prostor in čas) in povsem ohranjen proceduralni spomin (znanje o tem, kako izvajati določene procese, od gibalnih do umskih veščin).

Prave motnje spomina so pri starostnikih največkrat prvi znak resnih težav, ki jih je treba zdraviti tudi z zdravili in se pri veliki večini bolnikov postopoma slabšajo. Vsekakor pa je pomemben podatek, da se pri nekaterih bolnikih težave s spominom in drugimi spoznavnimi (kognitivnimi) sposobnostmi z leti ne povečujejo in se nikoli ne razvije demenca, pri drugih pa težave sčasoma celo minejo.

Ali lahko preprečimo pešanje spomina?

Upadanje spomina je povezano z našo biološko starostjo in tudi z drugimi dejavniki, ki pospešujejo staranje naših možganskih celic. Med dejavnike tveganja spadajo tudi: okvare v delovanju možganov zaradi pomanjkanja kisika, obsevanje, strupi v okolju, vnos škodljivih snovi (alkohol, pomirjevala) itd. Sami si lahko učinkovito pomagamo z upoštevanjem nasvetov za zdravo življenje, ki vključujejo intelektualno, fizično in družbeno aktivnost, s predpisanim zdravilom pa vam lahko pomaga tudi vaš zdravnik.

Ojačevalci spomina (učinkovine za obnavljanje živčnih celic, med katere uvrščamo piracetam (Nootropil®), psihostimulansi, antidepresivi, kofein itd.) delujejo na možgane in spreminjajo našo sposobnost mišljenja oziroma spoznavanja. Prav tako pa lahko varno in preprosto prek miselnega treninga spreminjamo možgane (učenje, vaje za vadbo spomina in pozornosti, psihoterapija itd.).

Dejstvo je, da konstantna miselna aktivnost, ki presega vsakdanjo rutino in monotonijo, pripomore k boljši kakovosti življenja ter izboljša spomin in druge spoznavne sposobnosti. Znanstvene raziskave potrjujejo, da ostajajo naši možgani dinamični do pozne starosti in zato je smiselno, da redno izvajamo vaje za vadbo spomina in pozornosti ter s tem utrjujemo različne miselne poti in obnavljamo povezave med živčnimi celicami.

Vir:
Šešok S. Spomin – Kaj je to in kako deluje? Zdrav Vest 2006; 75: 101–4.

Vsa vprašanja nam posredujte na info@bistrinaspomina.si

Igra spomin

Skozi igro do boljšega spomina! Preizkusite se v igri vsem znanega spomina in poiščite pare.
igra spomin
Piškotki   |   Politika zasebnosti   |   Pogoji uporabe   | medis povezave