BLAGA KOGNITIVNA MOTNJA

Blaga kognitivna motnja in njeni simptomi

Pojem blage kognitivne motnje (v nadaljevanju BKM) so nevrologi uvedli, da bi označili zelo zgodnjo stopnjo Alzheimerjeve bolezni, ko bolnik navaja blago pozabljivost, ostale kognitivne funkcije pa so ohranjene. Novi kriteriji za BKM so poleg težav s spominom vpeljali še druge vrste kognitivnega upada, ki kasneje vodi v razvoj različnih oblik demenc, ne le Alzheimerjeve bolezni.

blaga kognitivna motnja, simptomi

Poudariti velja, da BKM ni pozabljivost, ki je v starosti pogosta, in ki so jo različni avtorji različno poimenovali: benigna starostna pozabljivost, s starostjo povezana motnja spomina oz. kognitivna motnja in pozabljivost poznega življenjskega obdobja. Z izrazom blaga kognitivna motnja označujemo vmesno stanje med povsem zdravo osebo in klinično dokazanim kognitivnim upadom pri osebi z demenco.

Pri blagi kognitivni motnji je prisotno poslabšanje kognitivnih funkcij kot so spomin, govor, branje, pisanje, pozornost, sposobnost načrtovanja itd. Znanstveniki so ugotovili, da imajo bistveno večjo verjetnost za nastanek Alzheimerjeve bolezni, najpogostejše oblike demence, tiste osebe, ki so imele poleg težav s spominom tudi motnje drugih kognitivnih funkcij. Raziskava, ki bi pokazala, pri katerih posameznikih bo blaga kognitivna motnja napredovala do demence in pri katerih ne, ne obstaja.

Blaga kognitivna motnja in obravnava bolnika

V prvi vrsti je potrebno, da o težavi potoži bolnik sam. Zdravnik nato skuša ugotoviti ali je bolnikova zaskrbljenost brez osnove ali pa bi pri bolniku lahko posumili na razvoj demence. To ugotovi s kombinacijo podatkov iz:

  • bolnikovega opisa (anamneza)
  • pripovedi svojcev in znancev (heteroanamneza)
  • kratkih usmerjenih preskusov spoznavnih sposobnosti (med njimi je najbolj znan Kratek preskus spoznavnih sposobnosti)
  • nevropsihološkega poročila
  • po potrebi še s pomočjo rezultatov drugih (npr. slikovnih ali biokemičnih) preiskav.

Diagnozo BKM bo nevrolog postavil, če na osnovi teh podatkov bolnika ne bo mogel uvrstiti niti med popolnoma zdrave niti mu ne bo mogel potrditi diagnoze demence. Ugotavljal bo, da pri bolniku sicer gre za kognitivno motnjo, vendar so dnevne aktivnosti neprizadete.

Po postavitvi diagnoze mora zdravnik opredeliti tisto kognitivno funkcijo, ki je pri bolniku najbolj prizadeta – ali gre za motnjo spomina ali za upad druge kognitivne funkcije (npr. jezika, vidno-prostorske orientacije, sposobnosti načrtovanja… ). Na naslednji diagnostični stopnji bo ugotovil, ali je prizadeta izolirano samo ena funkcija (dostikrat spomin) ali gre za kombinacijo s še katerim kognitivnim upadom.

Ko je nevrolog postavil diagnozo BKM in tudi opredelil klinično podskupino, mora ugotoviti vzrok BKM. Pri tem se poslužuje vrste preiskav, ki se jih priporoča za opredelitev sindroma demence (krvna slika, glukoza, ščitnični hormoni, vitamini iz skupine B, slikovne preiskave, po potrebi EEG, preiskava cerebrospinalnega likvorja itd.). V veliko pomoč mu je podatek o poteku in razvoju kognitivne motnje (počasen razvoj, stopničast potek, nenaden začetek in nato izboljšanje), podatek o morebitnih psihiatričnih boleznih (zlasti depresiji) ter o morebitni družinski obremenjenosti. Ko nevrolog opredeli klinični sindrom in ugotovi vzrok, lahko:

  • do določene mere napove prognozo (izhod) bolezni
  • prične nekatere motnje zdraviti.

Blaga kognitivna motnja in zdravljenje

Diagnozo BKM je treba postaviti čim prej in bolnika seznaniti z diagnozo in prognozo. Bolnik si mora organizirati življenje in potrebno mu je vlivati optimizem in upanje ter začeti z zdravljenjem, ki bi lahko ublažilo simptome bolezni, obenem pa upočasnilo, če že ne preprečilo razvoj BKM v demenco.

Raziskovalci so doslej opravili pet velikih študij z zdravili, ki jih sicer uporabljajo pri bolnikih s klinično razvito demenco: z donepezilom, vitaminom E, rivastigminom, galantaminom in rofekoksibom. Delno pozitivne rezultate je dal le donepezil, ki je v prvem letu nekoliko zmanjšal možnost razvoja BKM v demenco. Rezultati študij z ostalimi zdravili so bili negativni.

Poleg naštetih zdravil, ki jih sicer že ustaljeno uporabljamo pri demenci, se nizajo poročila o učinku drugih zdravil in substanc. Zdravilo piracetam (Nootropil®) je dokazano klinično učinkovito za zdravljenje kognitivnih motenj, ki so posledica degenarativnih sprememb možganov v procesu staranja. Zdravnik vam ga bo predpisal na obnovljivi samoplačniški recept, ki velja eno leto. Piracetam je na tržišču že od leta 1971 kot prva učinkovina z nootropičnim delovanjem, ki obnavlja in ščiti živčne celice in povezave med njimi ter izboljša mikrocirkulacijo (pretok krvi v majhnih žilah). Piracetam izboljša miselne funkcije s svojim pozitivnim učinkom na spoznavne procese kot so učenje, spomin in koncentracija.

Več o zdravilu piracetam lahko najdete na spodnjih povezavah:

Preberite še članek Težave s spominom - demenca na www.nasa-lekarna.si.

Vsa vprašanja nam posredujte na info@bistrinaspomina.si

Igra spomin

Skozi igro do boljšega spomina! Preizkusite se v igri vsem znanega spomina in poiščite pare.
igra spomin
Piškotki   |   Politika zasebnosti   |   Pogoji uporabe   | medis povezave